TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE NA KRIŽNI GORI

IMG_5935 

Čestitke ob 1. maju – prazniku dela, čestitke tudi za 2. maj, še posebej ker je prav Zveza svobodnih sindikatov Slovenije uspela in s svojo odločnostjo ta praznik v celoti ohranila. Praznik dela, praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti, je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno – tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost.


Vendar-le pa je in ostaja 1. maj praznik delavk in delavcev – praznik, ki zgodovino delavskega gibanja povezuje s sedanjostjo; ki preteklost delavskih bitk za človeka vredno življenje prepleta s problemi delavstva danes.

 1. maj je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na krvave demonstracije v Chicagu v letu 1886, na katerih so delavci zahtevali več pravic, med drugim uzakonjen 8-urni delavnik. V Sloveniji smo prvič praznovali leta 1890.

 Praznovanje prvega maja je v zgodovini vedno potekalo v duhu časa, ki so ga narekovale aktualne družbene, politične, ekonomske razmere. Prvi maj je s časom dobil drugačno podobo in vsebino, kot jo je imel na začetku, vendar pa ostaja 1. maj še vedno aktualen, še vedno ostaja njegov temeljni namen. 1. maj je priložnost, da vedno znova poudarimo, da je delo treba spoštovati kot temeljno vrednoto. Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe.

 Prvi maj je tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država.

 Letošnje praznovanje prvega maja je ujeto prav v čas, ko nam je vlada predstavila – osnutek nacionalnega reformnega programa za leto 2013 – 2014, iz katerega izhaja namera vlade, da bo za reševanje finančne krize in za vzdržnost javnih financ ponovno posegla po prejemkih tistih, ki imajo najnižje, da bo vlada šla po poti krčenja in zmanjševanja ekonomsko socialnih pravic državljanov, zniževanju plač ter socialne varnosti državljanu in v celoti sledila zavezam, ki so zapisane v dokumentih Evropske unije, sledila  pritiskom Evropske komisije, Evropske centralne banke, pritiskom Mednarodnega denarnega sklada –  pritiskom institucij, ki vidijo glavni cilj –  doseči takojšnjo konsolidacijo javnih financ, ne glede na to kaj prinaša nam ljudem. Temu se moram upreti.

 Pot ekstremnega varčevanja  pa ni prava pot, ker je to pot uničevanja delovnih mest, to je pot v še večjo revščino – tudi nekatere mednarodne inštitucije že opozarjajo na to; ekstremno varčevanje ne prinaša gospodarske rasti.

 V ZSSS odločno nasprotujemo ponovnemu popravku pravkar sprejete pokojninske zakonodaje, ponovnemu poseganju v reformo trga dela.

 Letošnji prvi maj je zopet pričakalo več brezposelnih. Glavna in prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kakovostna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti. Vlada mora predvsem razmisliti in osmisliti ukrepe, ki bodo ohranili obstoječa delovna mesta, ukrepe, ki bodo prinašali nova delovna mesta.

 Brez delovnih mest ne bomo izgubili le suverenosti, marveč bomo dobili tudi diktaturo bruseljskih inštitucij.

 Pričakovali bi, glede na vsa dogajanja v družbi, da bo vlada in z njo vsi politiki iskali izhod iz krize z več zaupanja v ljudi, z več neposredne demokracije in ne s spreminjanjem ustave in to na način– ljudem postaviti čim večje ovire, nam državljanom čimbolj omejiti pravico, da bi, če bi bilo to potrebno, z uporabo referenduma popravili odločitve politikov, ki so napačne, ki niso dobre.

 Politiki naj pri nameri po spremembi ustave bolj prisluhnejo nam državljanom. Zakaj recimo v ustavo ne bi zapisali večje zaščite vode, zaščite vodnih virov.

 V Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami skupaj z sindikati iz vseh drugih držav članic zbiramo podpise za Evropsko državljansko pobudo »VODA IN KOMUNALNA UREDITEV STA ČLOVEKOVA PRAVICA! VODA JE JAVNA DOBRINA IN NE BLAGO!« Njen namen je v prvi vrsti preprečiti sprejem predloga Direktive EU o koncesijah, ki predvsem odpira možnost hitrih dobičkov tudi na tem področju. Ne smemo dovoliti, da tudi voda postane plen kapitala – vsi potrebujemo čisto pitno vodo, brez vode ni življenja. Zato naj bo tole tudi priložnost – za zahvalo vsem, ki ste našo pobudo podpisali in vabilo k podpisu. V Sloveniji smo zbrali že preko 20.000 podpisov.

 Je pa danes tudi priložnost, da na glas povemo kaj pričakujemo od svojih delodajalcev – predvsem in v prvi vrsti pošteno in dostojno plačilo za opravljeno delo, da bomo dostojno živeli od svojega dela. Pričakujemo in želimo si sodelovanja in pogajanj, v katerih bomo našli rešitve, ki bodo sprejemljive za vse nas in ki bodo pomenile razvoj.

 Nas delavce boli nenehno jemanje. Želimo si lepše življenje za vse skupaj. Želimo si boljše življenje tu in zdaj in ne nekoč v prihodnosti. Predvsem pa se povežimo. Pridružite se nam sindikatom, ki resnično želimo, da skupaj storimo več in da ne bomo več živeli v času, ki je še posebej neprijazen do tistih, ki so najmanj krivi za krizo in tistih, ki imajo že tako ali tako najmanj.

 Moč sindikata je v nas članih sindikatov, samo skupaj zmoremo več.

 ŽIVEL 1. MAJ – PRAZNIK DELA