29. in 30. junija 2012 je v hotelu Bernardin v Portorožu potekal seminar za pogajalske skupine SKVNS. Temeljni namen seminarja je bil izpopolniti pogajalske spretnosti. To je pomembno zato, ker se vsaj 80% našega vsakdana pogajamo. Če hočemo biti uspešni, moramo izpopolniti svoje pogajalske, prepričevalne sposobnosti.
Cilj seminarja je bil spoznati, kako nasprotno stran prepričati, da je naš predlog dober, kako ne spremeniti v da, kako reči Ne, da izpade kot Ja, kako najti najboljšo pot do skupno koristnih rešitev, kako okrepiti svoje pogajalske spretnosti in spoznati nove taktike in zakonitosti pogajanj, kdaj sklepati kompromise, kje se je najbolje pogajati, kako na pogajanja vplivajo okoliščine in končno, kaj vse je potrebno storiti v pripravah na pogajanje, da uspeš zlasti, kadar so drugi močnejši. Udeleženci so se poučili tudi kako parirati neugodnim pogajalcem na sestankih.
Udeležencem je bila predstavljena harvardska pogajalska metoda; s pomočjo simulacij in pogajalskih primerov so udeleženci osvajali metode praktičnega reševanja pogajalskih primerov.
Pogajanje je spretnost. Kot že rečeno, pogajanja prepletajo naš vsakdanjik. Vsi se neprestano pogajamo, najsi bo to doma, v službi, med delodajalci in sindikati. Nekaterim je to enostavno in celo zabavno, drugi pa vidijo v pogajanjh vir konfliktov, ki naj bi se jim izognili, če je le mogoče. Pri pogajanju se obe strani zavedata, da gresta na pogajanja, da bi dosegli najboljši izid. Dogovorjeno mora ustrezati obema.
Bistvena razlika med pogajanjem in tekmovanjem je v tem, da se ob koncu pogajanja nobena stran ne sme počutiti niti kot zmagovalec, niti kot poraženec.
Težko je postaviti enoznačno definicijo za pogajanja. Upoštevati je potrebno, da so pogajanja ena od pomembnih sindikalnih aktivnosti. Zato naj bi vsak sindikalist obvladal spretnost pogajanj, kajti pogosto je tako, da ne dobimo tistega, kar si zaslužimo, pač pa tisto, kar si znamo pridobiti, izpogajati.
Pogajanj se bodo lotiti le temeljito pripravljeni pogajalci, ki obvladajo tako teoretične temelje pogajanj, pogajalske taktike, kakor tudi materijo, o kateri se bodo pogajali. Prav tako morajo biti seznanjeni vsaj s svojimi cilji, koristno pa je tudi kar najboljše možno poznavanje interesov, ciljev in sposobnosti nasprotne strani. Čeprav nekateri pogajalci menijo, da se pogajanje začne s samim posedanjem za pogajalsko mizo, izkušnje kažejo, da so priprave na pogajanja ključ njihovega uspeha. Zato je potrebno največji del pogajalskega napora posvetiti pripravam. Torej, na pogajanja vedno samo dobro pripravljeni.
Zraven tega pa mirni, ustvarjalni, fleksibilni, s komunikacijo, ki bo zadovoljila potrebe obeh strani, pripravljeni sprejeti nove pogoje, pripravljeni na nepričakovano vedenje nasprotne strani in vendar z visokimi cilji, predvsem pa brez strahu.
Udeleženci seminarja so ob zaključku dejali, da so prepričani, da je predpogoj uspešnih pogajanj poznavanje samega sebe, svojih sposobnosti, omejitev ter osebnostnih značilnosti. Le na takšni osnovi bodo lahko poiskali ustrezno strategijo in taktiko pogajanj.
