Statut

STATUT

 

SINDIKATA KOMUNALE, VAROVANJA IN POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI SLOVENIJE

 

 

 I. TEMELJNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

Zaradi organiziranega varstva pravic, izražanja, soočanja in usklajevanja svojih socialnih in ekonomskih interesov ter oblikovanja in uveljavljanja skupnih stališč se delavci gospodarskih javnih služb in nekaterih storitvenih dejavnosti združujemo v sindikat dejavnosti, ki je samostojna, nestrankarska in prostovoljna organizacija.

 

 

2. člen

 

Ime sindikata je

 

SINDIKAT KOMUNALE, VAROVANJA IN POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI SLOVENIJE, skrajšano SKVNS. Sedež sindikata je v Ljubljani, Dalmatinova 4.

 

 

3. člen

 

SKVNS je na osnovi svojega programa in zaradi uresničevanja skupnih interesov in ciljev konstitutiven član ZSSS in enakopraven partner pri sodelovanju z drugimi sindikati storitvenih dejavnosti in sodeluje oziroma se povezuje z drugimi sorodnimi sindikati doma in v tujini.

 

SKVNS deluje samostojno na podlagi lastnega programa in Statuta ter skupno dogovorjenega programa in Statuta ZSSS.

 

 

4. člen

 

SKVNS je:

• nosilec odločitev in akcij v okviru sindikata podjetij in drugih ravni organiziranost sindikata, ko gre za ekonomski in socialni položaj ter zaščito delavcev in članov   sindikata;
• partner, nosilec in pogajalec pri uveljavljanju interesov članov iz delovnega razmerja in kolektivnih pogodb;
• demokratični prostor za izražanje posamičnih in skupnih interesov kot tudi za njihovo usklajevanje v okviru svoje dejavnosti, v odnosu z drugimi sindikati dejavnosti Slovenije, v odnosu do poslovodnih in upravljalskih dejavnikov v podjetjih in institucijami oblasti;
• varovalec sindikalnih pravic in svoboščin, ki temeljijo na svobodi sindikalnega delovanja ter organizator različnih oblik sindikalnega boja, vključno s stavko.

 

 

5. člen

 

Člani SKVNS uresničujejo naslednje cilje in interese

1. združevanje vseh delavcev, navedenih v 6. členu;
2. uveljavljanje ustreznih delovnih in življenjskih pogojev članov;
3. sklepanje in uveljavljanje kolektivnih pogodb;
4. izboljšanje varstva pri delu in humanizacija dela;
5. uveljavljanje pravice vseh zaposlenih, da sodelujejo pri soupravljanju o temeljnih vprašanjih svojega ekonomskega in socialnega položaja;
6. spremljanje položaja delavcev, oblikovanje stališč in zahtev ter njihovo uveljavljanje v državnih in drugih institucijah, kjer se oblikujeta ekonomska in socialna zakonodaja;
7. varovanje sindikalnih pravic in svoboščin, ki temeljijo na svobodi sindikalnega delovanja, brez različnega omejevanja ter v tem okviru organiziranje različnih oblik sindikalnega delovanja, vključno s stavko;
8. razvijanje vzajemnosti in solidarnosti med delavci;
9. zaščita delovne in osebnostne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov pri izvajanju sindikalnih nalog;
10. izobraževanje in usposabljanje članov za sindikalno delo in funkcije v sindikatu;
11. informiranje in obveščanje delavcev in članov SKVNS;
12. predlaganje sprememb in dopolnitev ter vpliv na oblikovanje zakonov in drugih aktov, pomembnih za člane;
13. uveljavitev pravic in možnosti poklicnega izobraževanja tudi za tisto delo oziroma poklice, ki sicer nimajo verificiranega šolskega programa;
14. krepitev medsebojne povezanosti članstva in pripadnosti sindikatu.

 

 

 

 II. ČLANSTVO V SINDIKATU DEJAVNOSTI, PRAVICE, UGODNOSTI IN OBVEZNOSTI

 

 

6. člen

 

V SKVNS se včlanjujejo delavci, zaposleni v podjetjih, opredeljenih po standardni klasifikaciji dejavnosti:

	35.220	Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
	35.300	Oskrba s paro in vročo vodo
	36.000	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
	37.000	Ravnanje z odpadki
	38.110	Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
	38.120	Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
	38.210	Ravnanje z nenevarnimi odpadki
	38.220	Ravnanje z nevarnimi odpadki
	38.310	Demontaža odpadnih naprav
	38.320	Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
	39.000	Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
	81.100	Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
	81.210	Splošno čiščenje stavb
	81.220	Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme
	81.290	Čiščenje cest in drugo čiščenje
	81.300	Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
	96.030	Pogrebna dejavnost
	41.100	Organizacija izvedbe stavbnih projektov
	68.100	Trgovanje z lastnimi nepremičninami
	68.200	Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
	68.310	Posredništvo v prometu z nepremičninami
	68.320	Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
	81.100	Vzdrževanje objektov; hišniška dejavnost
	71.120	Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
	71.110	Arhitekturna in urbanistična dejavnost
	74.900	Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
	80.100	Varovanje
	80.200	Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov
	80.300	Poizvedovalne dejavnosti

 

V SKVNS se lahko včlanjujejo tudi delavci drugih dejavnosti, kadar gre za posameznike in ko v podjetju ni organizacije sindikata ali kadar gre za tak dogovor med sindikatoma dejavnosti.

 

 

7. člen

 

Član SKVNS je lahko vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v eni od dejavnosti iz 6. člena in delavci, ki so izgubili delo ali jim delovno razmerje miruje. Včlanitev se opravi praviloma preko sindikalnega zaupnika v podjetju, pri sekretarju območnega odbora oz. republiškem odboru sindikata dejavnosti.

 

Delavec postane član SKVNS s podpisom pristopne izjave in plačilom članarine.

 

Na lastno željo ostanejo člani tega sindikata tudi upokojeni člani, če plačujejo članarino, kot ostali člani, vendar pa ne morejo biti člani organov SKVNS.

 

Včlanitev se praviloma opravi v sindikatu družbe, kjer je delavec zaposlen, na sedežu območnega odbora SKVNS ali na sedežu SKVNS oziroma v katerikoli organizacijski obliki ZSSS na terenu.

 

Član prejme člansko izkaznico.

 

 

8. člen

 

Članstvo v SKVNS preneha z izstopom, izključitvijo ali črtanjem.

 

Član izstopi s podpisom izstopne izjave in vračilom članske in morebitnih drugih izkaznic, ki so vezane na članstvo (npr. kartica ugodnosti, ipd.). Izstopno izjavo skupaj s člansko in drugimi karticami član preda predsedniku sindikata v podjetju, ki je dolžan izstopno izjavo skupaj s prilogami  posredovati na sedež SKVNS. V kolikor v podjetju ni organiziranega sindikata izstopno izjavo skupaj s karticami član posreduje na sedež SKVNS.

 

Član je izključen iz članstva v primeru grobe kršitve določil statuta in delovanja v nasprotju z interesi SKVNS, zlorabe položaja, neupoštevanja navodil stavkovnega odbora.

 

Sklep o izključitvi sprejme sindikalna organizacija, v kateri je član organizacijsko povezan, odločitev o črtanju pa sindikat podjetja oziroma SKVNS.

 

Član je črtan zaradi smrti, zaradi neupravičenega neplačevanja članarine po treh mesecih, če je postal delodajalec ali  če so bili uporabljeni napačni zavajajoči podatki pri včlanitvi.

 

Oseba, ki ji je prenehalo članstvo, mora poravnati vse obveznosti do organizacije.

 

Član ima pravico ugovora na odločitev o izključitvi ali črtanju ter na ukrepe, s katerimi so kršene njegove statutarne pravice.

 

Ugovor obravnava Predsedstvo SKVNS. Sklep je z odločitvijo Predsedstva SKVNS dokončen. Ponovna včlanitev je možna po preteku enega leta.

 

 

9. člen

 

Pravice in ugodnosti člana sindikata so:

• da sodeluje v organih in drugih oblikah dela sindikata;
• da svobodno izraža svoje interese in jih usklajuje z drugimi člani ter sodeluje v
  oblikovanju skupnih interesov, stališč, predlogov in zahtev SKVNS
  na vseh ravneh organiziranosti;
• da neposredno uveljavlja sindikalna stališča in zahteve v svojem okolju;
• da predlaga in voli delegate in člane organov SKVNS in je lahko izvoljen na te dolžnosti;
• da je pravočasno in celovito obveščen o vseh aktivnostih sindikata;
• da lahko ugotavlja odgovornost članov organov in nosilcev funkcij sindikata in
  zahteva njihov odstop v primeru neaktivnosti in nesposobnosti;
• da prejema brezplačno pravno pomoč in zaščito v sporih iz delovnega razmerja in kolektivne pogodbe, vključno do zastopanja na sodiščih;
• do pomoči z obveznostjo vračila v skladu s Pravili o dodeljevanju brezobrestnih povratnih sredstev;
• da prejema solidarnostno pomoč, če je socialno in zdravstveno ogrožen v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju solidarnostnih pomoči;
• da je deležen zaščite in prejemanja pomoči ob sodelovanju v protestnih akcijah in
  stavkah, ki jih organizira sindikat;
• da sodeluje v izobraževanju in usposabljanju za delo v sindikatu;
• da sodeluje oz. se udeležuje delovnih, športnih, rekreativnih in drugih srečanj
  članov dejavnosti;
• da uveljavlja druge pravice in ugodnosti v okviru SKVNS in ZSSS.

 

Predsedstvo SKVNS odloča o ukinitvi obstoječih in uvedbi novih ugodnosti.

 

 

10. člen

 

Dolžnosti člana sindikata so:

• da deluje v skladu s programskimi in statutarnimi akti sindikata,
• da plačuje članarino v skladu s pravilnikom;
• da se opredeljuje do oblik in sredstev sindikalnega boja;
• da aktivno in odgovorno izvaja demokratično sprejete odločitve o načinu sindikalnega boja;
• da ob prenehanju članstva vrne člansko izkaznico in uredi formalni izpis.

 

 

11. člen

 

Pravico do nasvetov član pridobi takoj po včlanitvi.  Pravico do pravne pomoči in zastopanja na sodišču pridobi član po šestih mesecih članstva. Ob  prostovoljnem izstopu in nato ponovni včlanitvi ima pravico do pravne pomoči in zastopstva po 12 mesecih. Pravico do solidarnostne pomoči in drugih materialnih ugodnosti pridobi član po enoletnem članstvu.

Člani so pri uveljavljanju svojih pravic in ugodnosti dolžni pokazati člansko izkaznico in dokazilo o plačani članarini.

Uresničevanje posameznih pravic, ugodnosti in dolžnosti člana se podrobneje uredi z akti, ki jih sprejme Predsedstvo SKVNS.

 

 

 

III. VARSTVO SINDIKALNEGA ZAUPNIKA

 

 12. člen

 

Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami.

Ob sporih, nastalih zaradi opravljanja sindikalnih nalog, pravna služba zastopa in brani sindikalnega zaupnika skladno s Pravilnikom o pravni pomoči ZSSS.

Predsedstvo SKVNS lahko za zaščito sindikalnih zaupnikov in sindikalnih delavcev organizira stavko.

Republiški odbor sindikata dejavnosti lahko da pobudo za odpoklic sindikalnega zaupnika, če le-ta ne deluje v skladu z interesi članstva, ki ga predstavlja, če se ugotovi, da ne opravlja funkcije, ne izvaja nalog, krši statut, programske usmeritve ali druge akte sindikatov, ali kako drugače kvari ugled sindikatov. Realizacija postopka odpoklica je v pristojnosti organizacije sindikata podjetja.

V kolikor o odpoklicu sindikalnega zaupnika iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče odločati v sindikalni organizaciji podjetja, lahko o pobudi za odpoklic sindikalnega zaupnika  odloči Republiški odbor sindikata dejavnosti.

Odpoklicani zaupnik ima možnost pritožbe na Predsedstvo SKVNS. Odločitev Predsedstva SKVNS je dokončna. V primeru potrjenega odpoklica sindikalnega zaupnika, Predsedstvo SKVNS imenuje zunanjega sindikalnega zaupnika in o tem obvesti člane in delodajalca, v kolikor ni možnosti izvolitve novega sindikalnega zaupnika v organizaciji sindikata. O njegovih obveznostih in pristojnostih se dogovorijo člani in imenovan zunanji sindikalni zaupnik. Zunanji sindikalni zaupnik deluje do sanacije razmer v sindikatu podjetja oziroma do izvolitve novega sindikalnega zaupnika.

 

 

 

IV. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE

 

 13. člen

 

SKVNS je samostojen in organiziran po naslednjih načelih:

• načelu prostovoljnega včlanjevanja delavcev dejavnosti;
• delovno proizvodnem načelu, po katerem se člani sindikata podjetij organizirajo v SKVNS po pretežni dejavnosti podjetja oz. zavoda;
• teritorialnem načelu, ki se odraža v območni obliki organiziranja in delovanja sindikata dejavnosti preko območnih odborov dejavnosti;
• načelu racionalnosti in ekonomičnosti glede na število članov, podružnic in specifičnosti okolja, v katerem delujejo.

 

 

14. člen

 

Metode in oblike delovanja in organiziranosti SKVNS so:

• sindikalna podružnica,
• sindikat podjetja oz. družbe,
• območni odbor.

 

 

15. člen

 

Sindikalna podružnica

Sindikalna podružnica je metoda sindikalnega delovanja za zaščito članov, oblikovanje stališč in seznanjanje z delom SKVNS.

Sindikalna podružnica se določi s sklepom na zboru članov tam, kjer so vsaj trije člani in ni pogojev za sprejem lastnih pravil ali ni smotrno, da se oblikujejo kot pravna oseba. Za delovanje se uporablja statut SKVNS neposredno. Na zboru članov, ki se izvede enkrat letno, obravnavajo poročilo o delu in izvolijo sindikalnega zaupnika , poročilo o delu članov sveta delavcev, ki so člani sindikata, ter sprejmejo usmeritve za prihodnje delo.

Mandat sindikalnega zaupnika je pet let. Izvoljeni sindikalni zaupnik je član Območnega odbora SKVNS.

 

 

16. člen

 

Sindikat podjetja oz. družbe

Sindikat podjetja oz. družbe je temeljna oblika organiziranega delovanja članov sindikata.

Organi sindikata podjetja oz. družbe so:
– zbor članstva,
– izvršni odbor,
– nadzorni odbor.

Način oblikovanja organov in njihove pristojnosti ter najustreznejše oblike in metode delovanja sindikatov podjetja oz. družbe se opredelijo  s Pravili sindikata podjetja oz. družbe. Pravila sindikata podjetja oz. družbe morajo biti skladna s Statutom SKVNS.

Sindikat podjetja oz. družbe si je dolžan izboriti možnost, da se v podjetniški kolektivni pogodbi ali posebnih aktih določijo obveznosti in odgovornosti podjetja oz. družbe do sindikata tako, da bodo zagotovljene možnosti za svobodno delovanje in uporabo vseh ukrepov in načinov delovanja, skladno s Statutom SKVNS in Pravili sindikata podjetja oz. družbe. Medsebojne obveznosti in odgovornosti med upravo in sindikatom družbe se lahko uredijo s Pogodbo o pogojih dela sindikata.

 

Naloge zbora članov so zlasti:

• sprejema Pravila sindikata podjetja družbe in njihove spremembe;
• sprejema programske usmeritve;
• obravnava poročila o delu organov;
• voli predsednika sindikata podjetja oz. družbe in njegovega namestnika ter člane izvršnega in nadzornega  odbora;
• obravnava aktualna sindikalna vprašanja v podjetju.

 

Naloge in pristojnosti izvršnega odbora so zlasti:

• usmerja, usklajuje in oblikuje zahteve, predloge in pobude delavcev – članov in jih posreduje ustreznim organom;
• sklepa, spremlja in nadzira izvajanje kolektivne pogodbe in tarifne priloge, sklenjene na ravni podjetja oz. družbe,  in uveljavlja kolektivno pogodbo dejavnosti;
• uveljavlja delovnopravne pravice delavcev in preprečuje kršitve teh pravic z ustreznimi opozorili, pritožbenim postopkom in drugimi metodami na pristojnih organih;
• za uveljavljanje pravic delavcev in uresničevanje njihovih zahtev uporablja različne oblike sindikalnega pritiska, vključno z uporabo pravice do stavke;
• zahteva zagotovitev čim višjega življenjskega in delovnega standarda delavcev;
• predlaga ukrepe za varno delo in humanizacijo delovnega in bivalnega okolja;
• ščiti in pomaga članstvu pri uveljavljanju njihovih pravic iz dela;
• skrbi za zaščito sindikalnih zaupnikov;
• razvija vzajemnost in solidarnost med delavci;
• vodi finančno materialno poslovanje sindikata podjetja;
• vodi evidenco članstva, pridobiva nove člane ter tekoče posreduje vse spremembe na SKVNS;
• predlaga postopke ugotavljanja materialne in kazenske odgovornosti organov podjetja ob grobih kršitvah pravic ali prekoračitvi pooblastil;
• predlaga ali daje denarno pomoč članom v okviru možnosti;
• organizira kulturne, športne in druge aktivnosti, ki so v interesu članstva;
• omogoča in organizira izobraževanje in usposabljanje članstva za uresničevanje sindikalnih nalog;
• če zbor članov ne izvoli svojega vodstva, izjemoma lahko to opravi izvršni odbor in iz svoje sestave izvoli predsednika in namestnika.

 

Nadzorni odbor nadzira pravilnost in zakonitost poslovanja sindikata podjetja oz. družbe.

Notranje organizacijske oblike združevanja članov so sindikalne skupine kot metode delovanja sindikata podjetja oz. družbe. Zaupniki sindikalnih skupin so člani izvršnega odbora.

Sindikat podjetja oz. družbe se povezuje v Območni odbor SKVNS.

 

 

17. člen

 

Predsednik sindikata – sindikalni zaupnik

Vsaka  organizacijska oblika sindikalne organiziranosti izvoli zaupnika.

 

Sindikalni zaupnik je nosilec in povezovalec dela med organizacijskimi oblikami sindikata podjetja ter drugimi dejavniki v podjetju oz. družbi, ko gre za specifičnost interesov članov sindikata, ki jih zastopa.

Za sindikalnega zaupnika lahko kandidirajo tisti, ki so člani sindikata v podjetju oz. družbi najmanj eno leto ter aktivno sodelujejo pri sindikalnih aktivnostih.   Odstopanje od tega načela je možno le ob ustanavljanju nove organizacije sindikata. Član mora pisno soglašati s kandidaturo.

Zaupnika skupine izvolijo člani te skupine.

 

Predsednika sindikata podjetja oz. družbe volijo člani sindikata podjetju oz. družbe na zboru članstva oziroma na delnih zborih članstva.

V kolikor izmed članov sindikata v podjetju oziroma družbi ni mogoče izvoliti predsednika sindikata, lahko člani sindikata v podjetju oziroma družbi izvolijo zunanjega sindikalnega zaupnika.

Samo s pooblastilom zbora članstva je lahko predsednik sindikata podjetja oz. družbe izjemoma izvoljen na seji izvršnega odbora. Za pripravo in demokratično izvedbo volitev zaupnika, je odgovoren strokovni delavec – sekretar Območnega odbora SKVNS. Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel  največ glasov.

Če volitev ni možno pravočasno izvesti ali so za to drugi objektivni razlogi, sindikalne zaupnike imenuje Predsedstvo SKVNS, lahko tudi izven članstva  t. i. zunanjega sindikalnega zaupnika in o tem obvesti člane in delodajalca.

Sindikalni zaupnik predstavlja člane in zastopa njihove interese. Pri svojem delovanju izvaja politiko sindikata. Deluje v okviru ciljev in načel, ki so določeni v Statutu, programskih smernicah in po sklepih sindikalnih organov. Njegove pristojnosti in naloge so neposredno odvisne od oblike organiziranosti in delovanja SKVNS. Naloge se opredelijo v Pravilih sindikata podjetja oz. družbe. Predsednik-sindikalni zaupnik podjetja oz. družbe ima izvoljenega namestnika, ki ima v času nadomeščanja status pooblaščenega sindikalnega zaupnika in ustrezno zaščito, kar se uredi s Pogodbo o pogojih dela sindikata podjetja oz. družbe ali drugim aktom podjetja oz. družbe.

 

 

18. člen

 

Območni odbor SKVNS

Teritorialno obliko organiziranega delovanja članov SKVNS predstavlja Območni odbor  SKVNS, ki ga sestavljajo predsedniki sindikatov podjetij oz. družb in sindikalni zaupniki sindikalnih podružnic. Individualni člani se povezujejo v območni odbor SKVNS preko svojega izvoljenega predstavnika.

 

Območni odbor se lahko ustanovi v primeru, da na območju delujejo najmanj tri organizacije sindikatov. Pobudo za ustanovitev območnega odbora lahko da eden ali več sindikatov družb z območja, na katerem naj bi deloval območni odbor.

 

Odločitev o organiziranju območnih odborov sprejme Predsedstvo SKVNS. S sklepom o ustanovitvi območnega odbora Predsedstvo SKVNS določi tudi teritorialne meje območnega odbora oziroma organizacije sindikata, ki se povezujejo v območni odbor v soglasju z območnim odborom.

 

Območni odbor SKVNS deluje v skladu s Statutom SKVNS, s sklepi, stališči in usmeritvami Predsedstva SKVNS.

 

Območni odbor ima zlasti naslednje naloge:

• uresničuje statutarne naloge, program in sklepe SKVNS;
• sprejme Pravila o delu območnega odbora;
• izvoli predsednika in namestnika območnega odbora;
• spremlja delovanje pravne pomoči ter obravnava poročilo o delu pravne službe in predlaga ukrepe za njeno boljše delo;
• spremlja delovanje pravne in strokovne pomoči;
• spremlja nudenje strokovne pomoči članom in sindikatom družb na območju ter predlaga ukrepe za boljše izvajanje;
• spremlja izvajanje kolektivnih pogodb dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodb ter drugih pravnih podlag, ki urejajo delovna razmerja in varstvo pri delu;
• opravi kadrovski izbor članov iz območja za organe SKVNS;
• imenuje sekretarja območnega odbora SKVNS;
• izvaja druge naloge in aktivnosti po usmeritvah oziroma navodilih Predsedstva SKVNS in republiških odborov dejavnosti.

 

Predsednik območnega odbora predstavlja odbor v vseh oblikah organiziranosti ter sklicuje in vodi seje območnega odbora. V času njegove odsotnosti izvaja naloge in pristojnosti predsednika njegov namestnik. Predsednik območnega odbora opravlja funkcijo neprofesionalno.

 

Sekretar Območnega odbora SKVNS je pooblaščen predstavnik SKVNS na območju in opravlja zlasti naloge na področju včlanjevanja in nudenja strokovne pomoči članom SKVNS in organizacijam sindikata ter sindikalnim podružnicam. Sekretar Območnega odbora SKVNS je odgovoren za izvajanje politike in sklepov SKVNS ter za usklajevanje in izvajanje aktivnosti območnega odbora in opravlja vsa dela, ki so potrebna za delovanje območnega odbora.

 

Na podlagi predloga članov območnega odbora oziroma če se ugotovi, da sekretar deluje v nasprotju s Statutom SKVNS, stališči in sklepi republiških odborov ter Predsedstva SKVNS, ga lahko razreši območni odbor SKVNS.

 

 

19. člen

 

SKVNS na ravni države

Organiziranost in delovanje SKVNS temelji na specifičnosti interesov in potreb članov posameznih dejavnosti po njihovem usklajevanju in sodelovanju znotraj dejavnosti, z drugimi sindikati dejavnosti in drugimi sindikati ter z institucijami sistema v Republiki Sloveniji.

 

 

20. člen

 

Organi SKVNS so:

• Skupščina,
• Predsedstvo,
• Republiški odbori po dejavnostih,
• Izvršni odbor,
• Nadzorni odbor.

 

 

21. člen

 

Skupščina

Skupščina SKVNS  je najvišji organ SKVNS in se sklicuje najmanj vsako peto leto. Sklep o sklicu Skupščine SKVNS sprejme Predsedstvo SKVNS in ga objavi najmanj 30 dni pred Skupščino.

Delegati Skupščine SKVNS so:

• 1 delegat na vsakih začetih 150 članov SKVNS iz območja, ki ga pokriva posamezen območni odbor SKVNS in ki ga izvoli območni odbor SKVNS;
• predsednik SKVNS;
• podpredsedniki SKVNS (predsedniki ROS-ov dejavnosti);
• predsednik in člani Nadzornega odbora SKVNS.

Pri izbiri delegatov Skupščine je treba upoštevati sorazmerno zastopanost delegatov po dejavnostih.

S sklepom o sklicu skupščine se določi končno število delegatov, natančen ključ in
merila za izvolitev delegatov Skupščine. Predlog dnevnega reda Skupščine določi   Predsedstvo.

Za obravnavo pomembnejših vprašanj lahko Predsedstvo SKVNS skliče izredno sejo Skupščine sindikata na lastno pobudo, pobudo enega od Republiških odborov dejavnosti ali pobudo tretjine sindikatov podjetij oz. družb.

 

 

22. člen

 

Naloge in pristojnosti Skupščine: 

• sprejme Statut, njegove spremembe in dopolnitve;
• odloča o ustanovitvi, združitvi in razdružitvi ter ukinitvi SKVNS, o povezovanju z drugimi sindikati v Republiki Sloveniji in mednarodnem merilu;
• sprejema programske usmeritve;
• po potrebi obravnava in sprejema stališča do najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo ekonomski in socialni položaj članov oz. delavcev dejavnosti;
• oceni delovanje SKVNS za preteklo mandatno obdobje;
• verificira člane Predsedstva in članstvo Republiških odborov sindikatov dejavnosti;
• izvoli predsednika SKVNS in Nadzorni  odbor;
• obravnava in sprejema poročilo o finančno-materialnem poslovanju in poročilo Nadzornega odbora SKVNS.

 

 

 23. člen

 

Predsedstvo

Predsedstvo sindikata je najvišji stalni organ SKVNS v obdobju med dvema Skupščinama. Predsedstvo sestavljajo: predsedniki Območnih  odborov SKVNS oziroma njihovi namestniki in člani IO SKVNS.

 

 

24. člen

 

Naloge in pristojnosti Predsedstva SKVNS:

• deluje na podlagi programskih usmeritev skupščine SKVNS in je odgovorno za njihovo uresničevanje;
• sprejema letni program dela in obravnava vsa pomembna vprašanja s področja SKVNS in ZSSS;
• organizira pogajanja za posamezne panožne kolektivne pogodbe ter spremlja njihovo uresničevanje;
• v skladu z vlogo in nalogami SKVNS usmerja, organizira in vodi aktivnosti sindikatov podjetij oz. družb in Območnih odborov ter jim zagotavlja strokovno in drugo pomoč;
• daje pobude, predloge in zahteve ZSSS za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za člane sindikatov dejavnosti Slovenije, sodeluje pri oblikovanju skupno dogovorjene politike in programa ZSSS;
• oblikuje in sprejema stališča do predlogov zakonov in predpisov s področja delovne zakonodaje, ki neposredno zadevajo dejavnosti članov sindikata;
• sprejema in obravnava pobude in predloge sindikatov podjetij, območnih odborov in republiških odborov po dejavnostih za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki zadevajo družbenoekonomski in socialni položaj delavcev dejavnosti;
• razvija solidarnost in vzajemnost ter dogovarjanje in sporazumevanje znotraj SKVNS in med sindikati dejavnosti;
• sprejema stavkovna pravila ter organizira razne oblike sindikalnega pritiska, vključno s splošno stavko delavcev dejavnosti;
• določa predlog kandidatne liste;
• voli stalna delovna telesa ter delegate za kongres ZSSS in imenuje člane drugih organov;
• imenuje sekretarja SKVNS na osnovi ocene potreb ali potrdi zaposlitev drugih strokovnih delavcev;
• ustanavlja druge sekcije, ki imajo svoj progam dela in ki lahko zaradi svojega znanja, izkušenj in kontinuiranega dela ter novimi idejami prispevajo k boljšemu delu sindikalne dejavnosti, npr. sekcija veteranov, sekcija mladih ipd.
• sprejema akte, ki urejajo finančno-materialno poslovanje, finančni načrt in zaključni račun SKVNS in njihove spremembe;
• ustanavlja namenske sklade;
• skrbi za vsestransko zaščito osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih delavcev;
• odloča o sindikalnih priznanjih;
• enkrat letno obravnava in oceni svoje delo ter delo SKVNS na vseh ravneh organiziranosti;
• po potrebi opravi nadomestne volitve za nosilce funkcij, ki so izvoljeni na Skupščini za obdobje do izteka mandata organa;
• poda predhodno mnenje k imenovanju sekretarja območnega odbora;
• ustanavlja in imenuje občasna delovna telesa ter jim določa delovna področja.

 

Za svoje delo je Predsedstvo odgovorno skupščini SKVNS.

 

 

25. člen

 

Predsednik SKVNS

predstavlja in zastopa sindikat dejavnosti, je odgovoren za izvajanje odločitev organov SKVNS in za finančno in materialno poslovanje SKVNS ter je odredbodajalec SKVNS, sklicuje ter vodi Predsedstvo in Izvršni odbor. Svoje delo opravlja profesionalno.  V času odsotnosti ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi Predsedstvo oz. predsednik.

 

Delovno razmerje profesionalnih funkcij je sklenjeno s SKVNS; odnosi, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se urejajo v skladu z ustreznimi akti ZSSS.

 

 

26. člen

 

Izvršni odbor SKVNS

je operativno-izvršilni organ Predsedstva SKVNS, kateremu je neposredno odgovoren.

Sestavljajo ga:

• predsednik SKVNS,
• predsedniki Republiških odborov dejavnosti.

 

Predsedniki Republiških odborov dejavnosti so obenem podpredsedniki SKVNS.

 

 

27. člen

 

Naloge in pristojnosti Izvršnega odbora: 

• organizira in vodi uresničevanje sklepov Predsedstva SKVNS;
• organizira delo, usklajuje in usmerja aktivnosti;
• obravnava pobude, predloge, mnenja, vloge in pritožbe članov SKVNS in se do njih
  opredeljuje;
• usmerja in povezuje delo Republiških odborov dejavnosti, komisij in drugih delovnih teles;
• spremlja tekoče finančno-materialno poslovanje SKVNS.

 

 

28. člen

 

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor šteje pet članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.

 

Naloge in pristojnosti Nadzornega odbora so predvsem: 

• spremlja in nadzira finančno-materialno poslovanje SKVNS in poroča o svojih ugotovitvah Predsedstvu in Skupščini;
• seznanja s svojimi ugotovitvami organe in organizacije SKVNS in predlaga ugotovitve;
• nadzira izvajanje Pravilnika o financiranju in finančno materialnem poslovanju
  SKVNS;
• spremlja in ugotavlja skladnost porabe sredstev s finančnimi načrti;
• obravnava poročilo Inventurne komisije;
• opravlja druge nadzorne funkcije.

 

 

 29. člen

 

 Republiški odbori sindikatov dejavnosti 

 Kot stalno obliko povezovanja specifičnih interesov ima SKVNS oblikovane Republiške odbore sindikatov dejavnosti in sicer:

– Republiški odbor sindikata komunalne dejavnosti,

– Republiški odbor sindikata za dejavnost poslovanja z nepremičninami,

– Republiški odbor sindikata za dejavnost zasebnega varovanja.

 

Republiški odbor sindikata komunalne dejavnosti sestavljajo predsedniki sindikata po članstvu najštevilčnejše sindikalne organizacije iz vsakega območnega odbora SKVNS. Predsednika sindikata lahko nadomesti izvoljeni predstavnik izvršnega odbora te sindikalne organizacije.

 

Posamezen območni odbor, ki ima več kot 500 članov SKVNS komunalne dejavnosti, izvoli dodatnega člana Republiškega odbora sindikata komunalne dejavnosti izmed članov SKVNS, ki so zaposleni v komunalni dejavnosti na območju tega območnega odbora.

 

Republiški odbor sindikata za dejavnost poslovanja z nepremičninami sestavljajo predsedniki sindikatov podjetij in sindikalni zaupniki oziroma predsedniki sindikalnih podružnic.

 

Republiški odbor sindikata za dejavnost zasebnega varovanja sestavljajo predsedniki in predstavniki organizacij sindikatov podjetij in sindikalni zaupniki sindikalnih podružnic.  Posamezna organizacija sindikata, ki ima več kot 150 članov, določi dodatnega člana Republiškega odbora sindikata za dejavnost zasebnega varovanja na vsakih začetih 150 članov enega člana nad 150 članov.

 

Predsedstvo SKVNS poda predlog o sestavi Republiških odborov po kriterijih iz predhodnih odstavkov v verifikacijo Skupščini SKVNS. Republiški odbori se konstituirajo v roku 60 dni po skupščini.

 

Člani Republiškega odbora sindikata posamezne dejavnosti izmed sebe na konstitutivni seji izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

 

Pristojnosti Republiškega odbora sindikata dejavnosti:

• pripravlja osnutke dokumentov in pravil, specifičnih za dejavnost;
• pripravlja in vodi pogajanja za svojo kolektivno pogodbo;
• imenuje pogajalsko skupino za pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti, upoštevajoč, da mora v pogajalski skupini biti zastopana najmanj pravna in ekonomska stroka (bodisi iz vrst lastnega članstva ali iz vrst teh strokovnjakov pri ZSSS); ter seveda predsednik SKVNS;
• sodeluje v okviru socialnega partnerstva z ustreznimi organi delodajalcev;
• obravnava dokumente in zakonske predloge, specifične za dejavnost;
• obravnava druge zadeve s svojega področja.

 

Če se zaradi vključitve članov, ki ne bi mogli uveljavljati svojih specifičnih interesov v teh odborih, pojavi potreba, se lahko oblikuje nov odbor, ki ga imenuje Predsedstvo in verificira Skupščina.

 

 

30. člen

 

Komisija solidarnostnega sklada SKVNS

Komisija solidarnostnega sklada SKVNS, ima 3 člane. Ta komisija obravnava vloge za dodelitev solidarnostne pomoči,  odloča o delitvi sredstev, načrtuje akcije za zbiranje sredstev sklada ter o svojem delu  poroča enkrat letno Predsedstvu  SKVNS.

 

 

 

V. ODNOSI IN SPREJEMANJE ODLOČITEV

 

31. člen

 

Medsebojni odnosi pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh organiziranosti SKVNS temeljijo na upoštevanju različnih mnenj, argumentov, demokratičnem usklajevanju različnih interesov in stališč, odgovornosti za predlaganje in sprejem, javnosti dela organov in teles, nadzoru in pravočasnem medsebojnem obveščanju.

 

Pri sprejemanju odločitev mora biti prisotna večina članov organa, odločitev pa velja, če je zanjo glasovala več kot polovica prisotnih članov organa. Organi sindikata določijo svoj način svojega dela s poslovnikom o delu.

 

Organi so dolžni obravnavati pobude članov in nanje odgovoriti.

 

Za sprejemanje posameznih odločitev se lahko razpiše sindikalni referendum (osebno izjavljanje). Ta referendum razpiše Predsedstvo SKVNS.

 

Če pozvani organ ali organizacija na predloge in pobude sindikata ne odgovori ali je odgovor neustrezen, sindikat uporabi eno naslednjih rešitev:

• razgovor,
• pogajanja,
• arbitražo,
• stavko.

 

Stavka se lahko organizira po stavkovnih pravilih in zakonodaji v posameznem podjetju, občini, območju, v posamezni veji dejavnosti ter kot splošna stavka vseh članov SKVNS in skupaj z drugimi sindikati dejavnosti kot splošna stavka vseh sindikatov dejavnosti. O stavki v posameznem podjetju oz. v območju mora biti predhodno obveščeno Predsedstvo SKVNS.

 

 

 

VI. VOLITVE IN MANDATI

 

 32. člen

 

Pri kandidacijskih in volilnih postopkih v SKVNS se upoštevajo naslednji kriteriji:

• ugled in zaupanje med člani SKVNS,
• dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov SKVNS in njegovih članov,
• sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejemanje argumentiranih predlogov in stališč drugih,
• zaželeno je članstvo v SKVNS, vsaj 2 leti ter
• za profesionalne funkcije še: strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem funkcije, znanje vsaj enega tujega jezika in znanje računalništva,

 

Postopki kandidiranja in volitev ter kadrovski kriteriji se določijo s Pravilnikom o postopkih evidentiranja in kandidiranja za volitve.

 

Mandat stalnih organov, funkcij in članov organov je 5 let.

 

Nosilci funkcij in člani organov so lahko izvoljeni v isti organ večkrat zapored.

 

Nadomestne volitve za nosilce funkcij, ki so izvoljeni na skupščinah, opravi Predsedstvo SKVNS.

 

 

 

VII. FINANCIRANJE IN FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE SKVNS

 

 33. člen

 

SKVNS financira svojo dejavnost  s članarino in drugimi prihodki. Tako zbrana sredstva so last sindikata.

 

Višina članarine znaša najmanj 1% od obračunane mesečne bruto plače oz. vseh prejemkov, od katerih se plačujejo davki in prispevki.

 

Član je dolžan plačevati članarino v sindikalni organizaciji, kjer je organizacijsko povezan.

 

Zbrana sredstva se uporabljajo za financiranje delovanja organizacij in organov SKVNS ter sofinanciranje dejavnosti strokovnih služb, ki delajo za potrebe SKVNS (finančna, pravna, ekonomska itd.), ZSSS in območnih organizacij.

 

Podrobnejša določila o finančnem in finančno materialnem poslovanju se opredelijo v Pravilniku, ki ga sprejme Predsedstvo SKVNS.

 

Sindikat podjetja oz. družbe lahko na osnovi programa določi višjo članarino in s tem  delom samostojno razpolaga.

 

Organi SKVNS lahko s posebnim sklepom za uresničevanje svojih nalog  ustanovijo namenske sklade. Sklep vsebuje namen, vire sredstev, merila za uporabo ter nadzor.

 

Obračun in plačevanje članarine SKVNS za člane zagotavlja podjetje oz. družba. SKVNS vodi finančno-materialno poslovanje skladno z veljavnimi finančnimi predpisi in Pravilnikom. Strokovna in tehnična opravila finančno-materialnega poslovanja za SKVNS opravlja ustrezna služba pri ZSSS.

 

 

 

VIII. OBVEŠČANJE ČLANSTVA IN JAVNOSTI

 

34. člen

 

Organi SKVNS delujejo javno in morajo o svojem delovanju obveščati članstvo.

 

Za informiranje članstva SKVNS se praviloma uporablja glasilo Delavska enotnost, ki se po potrebi dostavi vsakemu članu SKVNS. Za obveščanje javnosti in članstva se uporablja Spletna stran SKVNS, sklicujejo se tiskovne konference ter izdaja promocijska gradiva za pridobivanje članstva.

 

 

 

 IX. ZNAKI IN ODLIČJA

 

35. člen

 

Znak SKVNS (emblem) je sestavljen iz rumenega kroga z izpisanim nazivom SKVNS na obrobju v modri barvi, v sredini pa je grafični znak, t. j. pokončne črte v zeleni (narava, okolje) in modri (voda, zrak) barvi, ki ponazarjajo zgradbo, oblikovano v črki V. Nad tem je manjši znak ZSSS. Spodaj je kratica SKVNS v rdeči barvi.

 

Zastava SKVNS je rumene barve, v sredini je grafični znak sindikata, spodaj je izpisan skrajšan naziv sindikata.

 

Predsedstvo SKVNS določi odličja in priznanja, ki se podeljujejo članom in organizacijam dejavnosti s sklepom,  pravilnikom ali razpisom.

 

 

 

X. PRAVNA OSEBA

 

36. člen

 

SKVNS je pravna oseba in samostojni nosilec pravic in obveznosti. Pravna oseba in samostojni nosilec pravic in obveznosti je lahko tudi sindikat podjetja oz. družbe.

 

Pravne osebe imajo svoj transakcijski račun in žig. Žig je okrogle oblike s premerom 32 mm in naslednjo vsebino na obodu: Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, v spodnjem delu pa:

– za organizacijo v podjetju – naziv podjetja,

– za republiško organizacijo – predsedstvo ali republiški odbor po dejavnosti.

 

V sredini je znak SKVNS.

  

 

 

XI. STROKOVNE SLUŽBE

 

37. člen

 

SKVNS  se z drugimi sindikati v ZSSS dogovori za opravljanje tistih strokovnih in tehničnih storitev, ki so skupne narave (finančno-materialno poslovanje, pravna pomoč, strokovno svetovanje, evidenca članstva, vodenje skladov, tehnične službe itd.).

 

Predsedstvo SKVNS lahko samo ali  skupno z drugimi sindikati dejavnosti ustanovi strokovno službo za pravno, ekonomsko, organizacijsko in administrativno-tehnično opravljanje del in nalog.

 

Strokovna oziroma pravna služba organizacijske oblike delovanja ZSSS opravlja naloge za Območni odbor in člane SKVNS. Če te ni ali pa ne deluje, predsedstvo SKVNS organizira zagotovitev tega dela.

 

 

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

38. člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta sprejema Skupščina SKVNS.

 

Statut SKVNS razlaga Predsedstvo SKVNS.

 

Statut je veljaven z dnem, ko ga sprejme Skupščina SKVNS.

 

Ta statut je bil sprejet na 2. Skupščini SKVNS dne 22. 9. 1994, spremenjen in dopolnjen na 4. Skupščini SKVNS dne 14. 3. 2003 ter 5. Skupščini SKVNS dne 14. 3. 2008 in 6. Skupščini SKVNS dne 30. 03. 2012 ter na 7. Skupščini dne 24. 3. 2017 in na 8. Skupščini dne 2. 12. 2022.

 

 

 

 

 

Ljubljana, 2. 12. 2022

Marolt Majda, univ.dipl.prav.

Predsednica SKVNS