»KISIK ZA GOSPODARSTVO – KAJ PA ZA DELAVSTVO«

To je bil naslov tiskovne konference ZSSS v preteklem tednu in na kateri je ZSSS podala prvi odziv na predloge z naslovom »Kisik za gospodarstvo! – Predlog ukrepov za povečanje konkurenčnosti in gospodarsko«, ki so jih podale delodajalske organizacije.

Organizacije, ki predstavljajo gospodarstvo, vladi predlagajo štiri sklope zahtev in sicer: davčno razbremenitev, zagon razvoja in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacijo bančnega sistem. V prvem sklopu zahtev državo pozivajo k zmanjšanju obstoječih in napovedanih davčnih bremen, k bolj učinkovitemu boju s sivo ekonomijo, racionalizacijo javnega sektorja, pa tudi k uvedbi socialne kapice, s katero bi omejili višino plačevanja socialnih prispevkov za zaposlene z najvišjimi dohodki. V okviru poglavja zagon razvoja in konkurenčnosti od vlade pričakujejo odpravo birokratskih ovir, predlagajo programe za pomoč izvozno naravnanim podjetjem in podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom, programe za privabljanje tujih naložb in programe za pomoč malemu gospodarstvu. V okviru tretjega poglavja – strukturne reforme – zahtevajo reforme na področju zdravstva, nadaljevanje reforme trga dela s poudarkom na povečevanju prožnosti, pokojninskega sistema, reformo sodstva. Zahtevajo sanacijo bančnega sistema in učinkovitejše ukrepe države pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Celoten dokument predstavnikov gospodarstva si lahko preberete v prilogi.

Delodajalci so torej spet odprli svoje, že poznane zahteve za odpravo plačanega odmora za malico, nižanje pravic delavcev, ko gre za plačilo bolniških nadomestil, in spremembe pri plačilu poti na delo. Na javni tribuni Gospodarske zbornice Slovenije o rasti gospodarstva in novih delovnih mestih, pa smo med drugi slišali tudi izjave o tem, da je treba ukiniti minimalno plačo ter regulacijo plač v celoti prepustiti trgu.

Prav zaradi tega smo se v ZSSS še posebej ostro odzvali na tiskovni konferenci, ki je potekala v torek, 13. 8. 2013:

1. V ZSSS smo prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade.
2. Rdeča nit gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi.
3. Naj delodajalci niti ne pomislijo na zniževanje / ukinjanje minimalne plače. Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako. Ali kakor je povedala Andreja Poje: ali želi biti Slovenija “oaza” v Evropi s kitajskimi plačami?
4. Nesprejemljivi sta tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice.
5. Ostro zavračamo predloge na področju odmora za malico, začasnega in občasnega dela, bolniških nadomestil.
6. Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila. V dokumentu GZS pogrešamo tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje.
7. V dokumentu gospodarstvenikov manjkajo predlogi na prihodkovni strani proračuna. Čudi nas, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesno-predelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja.
8. Ostro zavračamo predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse.
9. Do konca avgusta bomo pripravili lasten predlog ukrepov.

10. Je pa potrebno izpostaviti, da bi bilo te dokumente potrebno pripravljati v okviru socialnega dialoga kot skupno gradivo. Na žalost pa še socialnega sporazuma nimamo.

Kisik za gospodarstvo -dok.predstavnikov gos.(2)