
Čestitke ob 1. maju – prazniku dela, čestitam tudi za 2. maj, še posebej ker je prav Zveza svobodnih sindikatov Slovenije uspela in s svojo odločnostjo ta praznik v celoti ohranila.
Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno – tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost. Vendar-le pa je in ostaja 1. maj
– praznik delavk in delavcev
– praznik, ki zgodovino delavskega gibanja povezuje s sedanjostjo;
– je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in
– je spomin na krvave demonstracije v Chicagu v letu 1886, na katerih so delavci zahtevali več pravic, med drugim uzakonjen 8-urni delavnik.
V Sloveniji smo prvič praznovali leta 1890.
Praznovanje prvega maja je v zgodovini vedno potekalo v duhu časa, ki so ga narekovale aktualne družbene, politične, ekonomske razmere. Prvi maj je s časom dobil drugačno podobo in vsebino, kot jo je imel na začetku, vendar pa ostaja 1. maj še vedno aktualen, še vedno ostaja njegov temeljni namen. 1. maj je priložnost, da vedno znova poudarimo, da je delo treba spoštovati kot temeljno vrednoto.
Prvi maj je tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država.
Letošnje praznovanje prvega maja je ujeto v čas, ko se politika namesto z realnimi problemi slovenske družbe, ukvarja sama s seboj. Zahtevamo, da politika rešuje prave probleme, probleme, ki so povezani z visoko stopnjo brezposelnosti, z vse težjim življenjem upokojencev, negotovostjo življenja mladih in vse manjšo zaščito zaposlenih.
Od politikov pričakujemo, da se končno odpovedo reformam, ki vplivajo na vse slabši položaj vseh tistih, ki niso prav nič krivi za nastalo finančno, gospodarsko in politično krizo.
Glavna in prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kakovostna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti. Politika mora predvsem razmisliti in osmisliti ukrepe, ki bodo ohranili obstoječa delovna mesta, in ukrepe, ki bodo prinašali nova kakovostna delovna mesta. Predvsem pa naj se zagotovi delovanje pravne države, ki bo v prvi vrsti ščitila delo, šibkejše in ne le kapital.
Je pa danes tudi priložnost, da na glas povemo kaj pričakujemo od svojih delodajalcev – predvsem in v prvi vrsti pošteno in dostojno plačilo za opravljeno delo, da bomo dostojno živeli od svojega dela. Pričakujemo in želimo si sodelovanja in pogajanj, v katerih bomo enakovreden partner in da bomo skupaj našli rešitve, ki bodo sprejemljive za vse nas in ki bodo pomenile razvoj, pot naprej.
Nas delavce boli nenehno jemanje.
Imeti delovno mesto, prejemati dostojno plačo, plačo, ki omogoča dostojno življenje, delati na delovnem mestu v delovnih razmerah, ki ne načenjajo zdravja, kjer se spoštuje človeško dostojanstvo, to so naša pričakovanja in zahteve.
Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe. Naj bo danes tudi priložnost, da rečem hvala vsem članom sindikata in priložnost, da povabimo v svoje vrste vse tisti, ki niste člani. Pridružite se nam. Naša moč je v številu članov.
Resnično želimo, da skupaj storimo več. Želimo si lepše življenje za vse. Želimo si boljše življenje tu in zdaj in ne nekoč v prihodnosti.
ŽIVEL 1 MAJ – PRAZNIK DELA
